Za Jakobom Omrzelom je nekaj sijajnih tednov, ki jih je 19-letnik kronal s skupno zmago na mladinski dirki po Italiji. Dolenjec, ki velja za velikega upa slovenskega kolesarstva, je s tem osvojil dirko, ki je pred tem ni niti veliki Tadej Pogačar.
Potem ko je 21. marca praznoval 19. rojstni dan, so se za Jakoba Omrzela začeli najuspešnejši tedni na njegovi kolesarski poti. Po drugem mestu na dirki Giro del Belvedere in še nekaj drugih ogrevalnih dirkah je bil v začetku junija na vrsti prvi cilj letošnje sezone, prve v razvojnem moštvu Bahrain Victoriousa – dirka po Sloveniji.
Že pred debijem na domačih cestah je bil zelo samozavesten in odločen, da se pred najbližjimi izkaže v najboljši možni luči. Prvič v vlogi kapetana članske zasedbe Bahraina je kolesaril preudarno in pametno, na koncu pa je osvojil skupno četrto mesto, ko je zaostal le za Norvežanom Andersom Hallandom Johannessenom, Felixom Grosschartnerjem in Taom Geogheganom Hartom. V domačem Novem mestu je za povrh poziral še v beli majici mladega kolesarja.
Na slovenski pentlji je nase opozoril tudi širšo slovensko javnost, ki v luči prihodnosti že išče naslednika Tadeja Pogačarja, čeprav slednji šteje šele 26 let. Kljub temu da Omrzel primerjav s prvim kolesarjem sveta ne mara, češ da je zgolj in samo Jakob Omrzel in želi pisati svojo zgodbo, pa se vsaj statističnim vzporednicam ne more izogniti. Ob tem je pred startom dirke po Sloveniji priznal tudi, da zaradi vsega omenjanja v stavkih s Pogačarjem ne čuti nobenega dodatnega bremena, temveč zgolj in samo spodbudo.

“Pred tabo je nekdo, ki je dokazal, da se da. Pogačar je res ekstremen primer, a vseeno veš, da je mogoče uspeti. Imam nekaj vzornikov, določene osebe pa ne. Želim slediti sam sebi, imam svojo pot,” je govoril takrat.
Če je aktualni svetovni prvak na najpomembnejši slovenski dirki debitiral že pri 18 letih (leta 2017 je v dresu ljubljanskega Roga ob beli majici osvojil skupno peto mesto), je leto pozneje – še vedno v dresu kontinentalne ljubljanske ekipe (takrat Gusto) pri enaki starosti kot Omrzel letos prav tako zasedel mesto tik pod zmagovalnim odrom in znova v žep pospravil tudi beli dres.
Pogačarjeva pot se je po domačih vrhuncih še naprej strmo vzpenjala, leta 2018 je tako v zaključku avgusta opozoril nase s skupno zmago na francoski preizkušnji Tour de l’Avenir, ki velja za mini različico dirke po Franciji, in kot pravi prevod imena, nakazuje prihodnost. Po tistem je Slovenec le še jesen preživel med mladinci, leta 2019 pa je prestopil v svetovno serijo k UAE Emirates, njegova izjemna kariera pa je dobila še večji pospešek.
Tudi Omrzel je nase opozarjal še pred selitvijo pod okrilje ekipe iz WorldToura. Otrok novomeške Adrie Mobil, pri katerem so se po besedah direktorja Bogdana Finka že dolgo zavedali njegovega potenciala, je svojo kakovost dokazal že aprila lani, ko je dobil mladinsko različico severnega pekla po kockah od Pariza do Roubaixa, takrat sicer v dresu slovenske reprezentance. Da je bilo slavje še bolj popolno, je z drugim mestom poskrbel Erazem Valjavec.

Padca ni pozabil, ker ga ni mogel
Nadaljevanje lanske sezone je bilo še naprej več kot uspešno – v svoji kategoriji je postal tudi državni prvak na cestni dirki, dokler ni v začetku septembra sledil velik šok. Na enodnevni dirki Giro dellla Lunigiana je grdo padel v nesreči, ki jo je povzročil eden od redarjev ob progi. Zaradi velike ureznine na vratu je doživel srčni zastoj, njegovo življenje pa je bilo za kratek čas ogroženo. A je popolnoma okreval in se neustrašno vrnil na kolo, tudi po zaslugi tega, da se padca zares ne spomni, zato mu ni povzročil kakšnih neprijetnih posledic.
V nedeljo je slavil največjo zmago na svoji športni poti. Dobil je enotedensko dirko po Italiji do 23 let, prav na zadnji dan pa se je po odločilnem napadu prebil do rožnate majice. In takrat se je spomnil tudi na nesrečo v Italiji.
“Devet mesecev nazaj sem bil na najnižji točki v moji karieri, a nikoli nisem nehal verjeti, da se bom vrnil in dosegel najvišja mesta. Giro za naslednje generacije je bil moj cilj, vse odkar sem se vrnil na kolo po nesreči. Z ekipo smo opravili dobre priprave na višini, nastopanje na dirki po Sloveniji pa mi je dalo veliko samozavesti in novega znanja. Dobil sem nov pogled na kolesarstvo,” je v izjavi za klub razlagal po nedeljskem slavju.

“Za zmago na baby Giru moraš biti kompleten kolesarjem, verjamem, da sem dokazal, da sem. Še vedno pa težko dojemam, da sem zmagal, potreboval bom nekaj dni, da se vse skupaj vtisne v moje misli. Ekipa je verjela vame, zelo so mi pomagali. Ne morem se dovolj zahvaliti moštvenim kolegom, strokovnemu štabu, vsem od doma, družini, prijateljem … Brez njih ne bi bil tukaj,” je dodal.
Pred velikim upom slovenskega kolesarstva je zdaj nekaj zasluženega počitka, glavna fokusa jeseni pa ga čakata v avgustu in septembru. Najprej bo visoko uvrstitev napadal na že omenjenem Touru de l’Avenir (23. – 30. avgust), mesec dni pozneje pa bo najvišja mesta napadal tudi na svetovnem prvenstvu v Ruandi. Če bi slučajno oblekel rumeno in/ali mavrično majico, bi se primerjave s starejšim rojakom le še stopnjevale …
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal





Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje